Pametni števci čez nekaj let v vsakem domu

Razvoj trga z električno energijo, mrežna integracija razpršenih obnovljivih virov energije, elektromobilnost, razogljičenje ogrevanja, dvig energetske učinkovitosti, prilagajanje odjema oziroma upravljanje porabe ter povečanje zanesljivosti in kakovosti postavljajo elektrodistribucijsko omrežje pred nove razvojne izzive, na katere odgovarjajo z gradnjo bolj robustnih in razvojem pametnih omrežij.

V slovensko elektrodistribucijsko omrežje je integriranih

že več kot 4.360 proizvodnih virov skupne moči več kot 530 megavatov.

Relativno največ, skoraj tretjina, jih je prav na našem območju.

Gospod Sovič, kaj nam bodo prinesla pametna omrežja?
Z nadaljnjim razvojem pametnih omrežij bodo ustvarjene razmere za učinkovitejšo rabo energije oziroma prihranke odjemalcev, pri čemer je glavni pogoj vzpostavljena napredna merilna infrastruktura.

Kako uvajate napredno merjenje v Elektru Maribor?
V letu 2015 je bilo v Sloveniji od skupaj 941 tisoč odjemalcev že več kot 400 tisoč vključenih v napredni sistem merjenja. V Elektru Maribor gradimo sistem naprednega merjenja že od leta 2005. Vanj je vključenih več kot 132 tisoč oziroma 61 odstotkov merilnih mest. Najpozneje do konca leta 2025 pa bodo v sistem naprednega merjenja vključeni vsi uporabniki.

Kakšne koristi bomo imeli odjemalci od naprednega merjenja?
Pozitivne učinke uvedbe sistema naprednega merjenja zaznajo uporabniki omrežja, dobavitelji in tudi operater distribucijskega omrežja. Pozitivni učinek pa je tudi za okolje: manjši izpusti zaradi učinkovitejšega odjema in zmanjšanja izgub v omrežju. Sistemski števci, vključeni v sistem naprednega merjenja, omogočajo operaterju omrežja opravljanje naprednih storitev. Z ustreznimi spodbudami je mogoče doseči, da se odjemalci aktivno vključijo v programe prilagajanja odjema ter tako pripomorejo k znižanju investicijskih stroškov za širitev elektroenergetskega omrežja.

Ali odjemalci dovolj dobro poznamo takšen sistem?
Posebno pozornost posvečamo ozaveščanju uporabnikov in informiranju javnosti. Vsakemu uporabniku, ki mu namestimo sistemski števec, izročimo tudi posebno brošuro, v kateri so navedeni glavne prednosti naprednega sistema merjenja ter navodila za odčitavanje in uporabo odklopnika. Brošure so dostopne tudi prek naše spletne strani.

Katere nove oziroma netradicionalne dejavnosti boste v Elektru Maribor pospeševali letos? Obnovljive vire, energetsko prenovo, uvajanje pametnih števcev ...
Načrtujemo, da bomo do konca leta 2017 v sistem naprednega merjenja vključili najmanj 65 odstotkov uporabnikov našega sistema, pri čemer smo že zdaj krepko nad slovenskim povprečjem. Pripravljamo se na mrežno integracijo novih obnovljivih virov in uporabnikov v okviru razogljičenja ogrevanja – toplotne črpalke – in elektrifikacije mobilnosti – električna vozila. Tudi zato je pomembna gradnja bolj robustnih in pametnih omrežij.

Kakšen pa je zdaj položaj pri integraciji uporabnikov in obnovljivih virov?
Čeprav imamo na območju Elektra Maribor 23 odstotkov slovenskih odjemalcev, katerih odjem električne energije zaradi znanih gospodarskih in socialnih značilnosti našega oskrbnega območja pomeni le 20 odstotkov slovenskega distribucijskega odjema, nam je uspelo zgraditi že 29 odstotkov slovenskih podzemnih vodov, mrežno integrirati 30 odstotkov slovenskih distribucijskih proizvodnih, večinoma obnovljivih virov energije in 31 odstotkov vseh slovenskih odjemalcev vključiti v napredni sistem merjenja.

Kaj še pripravljate?
Z izvajanjem ukrepov za učinkovito rabo energije, večinoma so povezani z naložbami, se vse bolj vključujemo v energetsko pogodbeništvo in vpeljevanje obnovljivih virov energije v sodobne in učinkovite energetske rešitve. Krepimo sodelovanje pri razvojnih projektih s partnerji iz visokošolskih ustanov in gospodarstva.

Kakšne zahteve vam postavlja širitev e-mobilnosti?
Ob razmahu električne mobilnosti bo naša primarna vloga zagotavljanje ustrezne razpoložljivosti, zanesljivosti in kakovosti delovanja elektrodistribucijskega sistema za vse odjemalce. Razmah elektromobilnosti namreč pomeni večji odjem električne energije, še posebej pa je pomembno, da lahko precej vpliva na konično moč, ki je pomembna zaradi zmogljivosti distribucijskega elektroenergetskega omrežja.

Lahko podrobneje razložite, kakšen bo vpliv e-mobilnosti na konično moč?
Pri večjem obsegu penetracije električnih vozil še posebej, če bo prišlo do koncentracije uporabnikov v predelih, bolj oddaljenih od transformatorskih postaj, bo zelo pomembno, kako in kdaj bodo lastniki polnili električna vozila. Potrebne bodo tarifne spodbude za polnjenje električnih vozil v času zunaj siceršnje konične obremenitve. Zato je zelo pomembno, da bodo merilna mesta, kjer se bodo polnila električna vozila, opremljena s pametnimi števci in vključena v napredni sistem merjenja.

Kaj to pomeni?
Čeprav je razvoj javne polnilne infrastrukture pomemben, pa za povprečnega slovenskega uporabnika ob okoli 50-kilometrski dnevni komutaciji zadoščata domača polnilnica in polnjenje v nočnem času. Ob velikem številu električnih vozil in hkratnem polnjenju bo s stališča distributerja električne energije zelo pomembno zagotoviti enakomernost odjema, torej zmanjšanje konične porabe. V ospredju bodo pametne domače polnilnice, ki jih bo upravljal elektrodistributer.

Kako bodo obnovljivi viri, e-mobilnost, razogljičenje in drugi procesi vplivali na slovensko elektrodistribucijo?
Zdajšnji koncept energetskega sistema se z dostopnostjo novih tehnologij proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov, zlasti sonca in vetra, spreminja. Doslej centralizirana proizvodnja električne energije se seli bližje k odjemalcu. V slovensko elektrodistribucijsko omrežje je integriranih že več kot 4.360 proizvodnih virov skupne moči več kot 530 megavatov. Relativno največ, skoraj tretjina, jih je prav na našem območju.

In kaj pričakujete?
Iz doslej predstavljenih usmeritev za pripravo energetskega koncepta Slovenije za obdobje do leta 2055 je razvidna strategija Slovenije na področju prometa, da bi bila do leta 2055 uvedena stoodstotna električna mobilnost, in na področju ogrevanja – razogljičenje klimatizacije, ki vključuje povečan delež toplotnih črpalk. Odjem električne energije iz elektrodistribucijskega omrežja naj bi se ob tem precej povečal, za 48 odstotkov glede na leto 2015, ko je znašal 10,6 teravatne ure. Pri razvoju energetskega sistema bo imela v prihodnje mnogo večjo težo distribucija električne energije, ki je uporabnikom tudi najbližja. Energetika prihodnosti je »energetika aktivnega uporabnika«, ki zahteva visoko kakovost energetskih storitev, za kar so potrebna robustna in pametna elektrodistribucijska omrežja.

Dotakniva se slovenskega trga električne energije. Kakšno gibanje cen pričakujete?
Akterji za zdaj ne predvidevajo večjih sprememb cen v letu 2017, ker so večino pogodb na nabavni in prodajni strani že sklenili. Tržne cene so se v zadnjem obdobju nekoliko dvignile, vendar jim z dnevnimi transakcijami še uspeva ohranjati sedanjo raven prodajnih cen.

Kako pa se bodo gibale marže?
Zaradi močne konkurence tržnih akterjev istega končnega lastnika so se marže na slovenskem trgu že precej znižale, še posebej pri industrijskih kupcih, kjer v nekateri primerih nekateri konkurenti cene nižajo celo pod raven trenutnih nabavnih cen. Več dinamike lahko pričakujemo morda v prihodnje, ko se bodo pokazali prvi učinki nastopa novih ponudnikov in tistih, ki so se in se morebiti šele bodo povezali z namenom krepitve svojega položaja na trgu.

Se bo konsolidacija ponudnikov električne energije nadaljevala?
Lani je bila izpeljana vertikalna integracija dobaviteljev, ki se jima je kljub raznim aktivnostim skupni tržni delež na slovenskem trgu vztrajno zmanjševal. Eden od njiju je pred tem celo ustvaril negativni poslovni izid. V tem trenutku je še odprto, ali bo prišlo do povezovanja, horizontalnega ali vertikalnega, tudi pri ponudnikih, ki sicer uspešno poslujejo in se jim tržni delež večinoma povečuje.

Lahko že poveste, kakšni so poslovni rezultati Elektra Maribor v letu 2016?
Družba Elektro Maribor je v letu 2016 poslovala zelo uspešno in na podlagi razpoložljivih podatkov ocenjujemo, da bomo povečali čisti poslovni izid glede na leto 2015. Ocenjujemo tudi, da bomo postavljene cilje za leto 2016 dosegli, nekatere pa tudi presegli.

Besedilo intervjuja s predsednikom uprave družbe Elektro Maribor, mag. Borisom Sovičem, je bilo objavljeno v Časniku Finance, 19.1.2017, avtor: Borut Hočevar