7. strateška konferenca elektrodistribucije Slovenije 2022

Predstavniki petih slovenskih distribucijskih podjetij so zopet združili moči in organizirali že sedmo strateško konferenco elektro distribucije Slovenije. Na letošnji konferenci z naslovom »Gradimo zeleno prihodnost« so tuji in slovenski gostje v ospredje postavili trajnost in z njo povezane izzive, ki so pred nami na področju zelene prihodnosti.

Predsednik skupščine GIZ Boris Kupec je v uvodnem nagovoru poudaril, da zahteve prehoda v nizkoogljično družbo, v varne meje znosnega globalnega segrevanja, narekujejo strateški razmislek v zvezi z energetsko oskrbo. Silovite potrebe po energiji ne bo mogoče rešiti le z izkoriščanjem obnovljivih virov energije, kot so sonce, voda, veter in atom, ne da bi ohranili večje proizvodne vire in zmanjšali potrošnjo energije. Umeščanje tovrstnih virov energije s porabniki, hranilniki energije, e-mobilnostjo, digitalizacijo, obvladovanjem porabe, pametnimi omrežji, so le nekateri od izzivov, s katerimi se elektrodistribucijska podjetja že spoprijemajo in so zanje velik strokoven in tudi tehnični izziv. Te uspešno rešujejo s pomočjo strokovnega znanja in dobro načrtovanih investicij. Gradijo robustna in močna elektroenergetsko omrežja, ki zagotavljajo ustrezno moč kakovosti napetosti in toka.

Pričakujejo več aktivnega sodelovanja s posameznimi udeleženci na trgu z električno energijo in uporabniki distribucijskega omrežja. Razvijajo nove inovativne storitve v komunikaciji z javnostjo, katerih cilj je ozaveščanje uporabnikov o možnostih, ki jim bodo dane, da postanejo aktivni udeleženci uravnavanja diagrama porabe električne energije, ki postaja vse bolj temeljna dobrina, brez katere si ni mogoče zamišljati sodobnega življenja. Ob zaključku je poudaril, da napovedana intenzivnost razvoja narekuje tudi ustrezne vire financiranja, kjer žal nastaja razkorak med zagotovljenimi in nujnimi viri, ki bodo pomembno vplivali na sposobnost in učinkovitost delovanja distribucijskega omrežja v prihodnosti.

Generalni sekretar Eurelectrica Kristian Ruby je prisotnim predstavil ključne izzive energetike v Evropi in tudi po svetu. Izpostavil je, da je nujno potrebno pospešiti in posodobiti distribucijsko omrežje, saj je le to v Evropi staro 40 ali več let, ob tem pa tudi pospešiti potrebne birokratske postopke. Poudaril je, da je Evropa v letošnjem letu zaradi podnebne in energetske krize postavljena pred pomembnimi odločitvami. Prišel je namreč čas za močno povečanje hitrosti in obsega uvajanja čiste in obnovljive energije ter uvedbo ogljično nevtralnih, energetsko učinkovitih električnih tehnologij. Prehod na električne tehnologije lahko znatno zmanjša povpraševanje po plinu in nafti ter tako zmanjša odvisnost bloka od uvoza fosilnih goriv. Za to nalogo sta ključnega pomena pospeševanje elektrifikacije prometa, ki je odgovoren za 63 % uvožene nafte, ter elektrifikacija stavb in industrije, ki predstavljata 57 % povpraševanja po plinu. Ključno vlogo v tem procesu bodo zagotovo imele distribucije, jim je pa potrebno zagotoviti dovolj svobode in fleksibilnosti za infrastrukturni in digitalni razvoj, da ne bi na koncu distribucijsko omrežje postalo glavna ovira energetske tranzicije.

Med gosti so bili tudi predstavniki italijanske distribucije iz podjetja Enel Grids. Marcelo Castillo je predstavil italijanski distribucijski sistem, spremembe, predvsem pa izzive za trajnostno preobrazbo distribucijskih sistemov po svetu. Enel Grids zagotavlja oskrbo 75 mio uporabnikom omrežja, operira pod 40 nacionalnimi regulatorji, zato je njihov glavni cilj biti ne samo zanesljiv, temveč tudi dober. Kot posebnost je izpostavil sistem distribucije v favelah v Južni Ameriki, kjer še vedno veljajo popolnoma drugačna pravila. Alberto Leoni iz Gridspertise je ob zaključku predstavil zanimivo inovacijo oziroma platformo za upravljanje z vsemi operacijami distribucijskega sistema, ki so jo razvili v tej hčerinski družbi Enela.

Na koncu je sledila razprava okrogle mize s predsedniki uprav distribucijskih podjetij in predstavnikom upravljavca kapitalskih naložb SDH, Dejanom Božičem, MBA. Dotaknili so se številnih aktualnih tem, med drugim energetske draginje. Tradicionalno so pokomentirali področje regulacije, samooskrbe, investiranja v omrežje, koncesije za opravljanje gospodarske javne službe in tudi varčevanja z energijo.

Mag. Boris Kupec, predsednik GIZ distribucije električne energije je izpostavil, da se elektrodistribucijska podjetja zavedamo svojega deleža odgovornosti pri zelenem prehodu in pospešeno vlagamo v razvoj in krepitev distribucijskega omrežja. Odpiramo pot izkoriščanju obnovljivih virov energije kot so sonce, voda in veter. Poudariti pa je potrebno, da so zmogljivosti omrežja omejene, še posebej zato, ker le to v preteklosti ni bilo načrtovano in zgrajeno za tovrstne raznolike obremenitve. Obvladovanje koničnih moči in tokovnih obremenitev v omrežju predstavlja za nas velik strokoven izziv, ki ga rešujemo s povečanim obsegom investicij, avtomatizacijo in digitalizacijo procesov.

Jože Hebar, predsednik uprave Elektra Maribor je povedal, da z digitalizacijo povečujemo spoznavnost kot tudi omogočamo nove storitve kot je zlasti zagotavljanje prožnosti, kar nam omogoča boljšo izkoriščenost elektrodistribucijskega omrežja. Pri tem lahko tudi bolj natančno določimo, kje je najbolj smiselno vlagati v omrežje in kje je smiselno počakati. Ker so in bodo nekatere nove storitve povezane s svetovnim spletom, pa tudi vrsta naših današnjih aktivnosti in procesov uporablja IKT rešitve in svetovni splet moramo upoštevati visoke standarde informacijske in kibernetske varnosti.

Aleksander Zupančič, predsednik uprave Elektra Ljubljana je poudaril, da v Elektru Ljubljana je zagotavljanje zelenega prehoda ena od prioritet. To je razvidno tudi iz projekta izgradnje električnih polnilnic, saj smo eden izmed vodilnih ponudnikov polnjenja električnih avtomobilov. Največji izziv nam trenutno predstavlja zagotavljanje zanesljive in cenovno vzdržne preskrbe z električno energijo. Veliko je k temu prispevala odločitev države, da stimulira priključevanje individualnih sončnih elektrarn na nizkonapetostno omrežje, kar pa je močno obremenilo omrežje, ki za takšno proizvodnjo ni primerno. Zato je ključno, da čimprej preidemo na bolj vzdržno obliko samooskrbe bodisi s hranilniki, bodisi s skupnostno samooskrbo na mestih kjer je omrežje primerno za priključitev.

Dr. Ivan Šmon, predsednik uprave Elektra Gorenjska je poudaril, da energetski prehod v nizkoogljično družbo ter razvoj novih tehnologij prinašata preoblikovanje ustaljenih načinov proizvodnje, prodaje, dobave in porabe električne energije. Ključno vlogo bo imel distribucijski sistem, ki mora poleg naprednosti omogočati tudi osnovno funkcijo prenosa moči. Nov tarifni sistem mora biti usmerjen v spremembo obnašanja odjema/oddaje električne energije, ki bo omogočila vzdržen razvojni model za omrežje in učinkovito in vzdržno dobavo električne energije. Le tak model bo lahko omilil energijsko draginjo in omogočil prehod v nizkoogljično družbo.

Uroš Blažica, predsednik uprave Elektra Primorska je izpostavil področje financiranja in dobičkonosnosti. Z investiranjem v omrežje povečujemo vrednost in donosnost za lastnika, saj se to od nas, ki smo organizirani kot delniške družbe tudi pričakuje. Investiramo lahko toliko kot imamo sredstev na razpolago in kolikor se lahko zadolžujemo.

Vse prezentacije, publikacijo, ki smo jo pripravili za dogodek ter posnetek konference lahko najdete na spletni strani.