Izbrana kombinacija virov mora biti finančno vzdržna in v ravnovesju z naravo

Maribor, 26.8.2019 – Na strokovnem posvetu o pripravi nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN) ter izzivih energetske tranzicije, ki sta ga pripravila Akademija distribucije Elektra Maribor in Gospodarsko interesno združenje distribucije električne energije, je bilo kot ključno za našo stabilno energetsko prihodnost, ki ni samoumevna, izpostavljeno doseganje ravnotežja med potrebami uporabnikov, zmogljivostjo omrežij in razpoložljivostjo proizvodnih virov. Pri prehodu v nizkoogljično družbo je poleg trajnostne naravnanosti pomembno upoštevati tudi stroškovno sprejemljivost oskrbe z energijo za prebivalstvo in gospodarstvo.

Slovenija ima do konca leta čas, da pripravi svoj nacionalni energetski in podnebni načrt (NEPN), ki bo vključeval tudi zaveze o zviševanju deleža električne energije pridobljene iz obnovljivih virov (OVE) in zmanjševanju ogljičnega odtisa.

Govorci na posvetu so bili: mag. Edvard Košnjek, GIZ distribucije električne energije, mag. Boris Sovič, Elektro Maribor, mag. Aleš Kregar, ELES, mag. Rudi Vončina, Elektroinštitut Milan Vidmar, dr. Filip Kokalj, Energetika Maribor, Božo Dukić, Združenje za energetsko neodvisnost Slovenije, prof. dr. Peter Novak, Energotech in Gorazd Marinček, Regionalno okoljsko združenje okoljevarstvenikov.

Na posvetu je bilo govora o pomenu izbire takšne kombinacije energetskih virov in zagotavljanju ustreznih omrežij za njihovo povezavo z uporabniki energije, da jih bo naše prebivalstvo in gospodarstvo finančno preneslo, ob tem pa je treba iskati ravnovesje z naravo.

Rast porabe električne energije zahteva ojačano omrežje in nove vire

V Sloveniji raba električne energije narašča, trend pa se bo zaradi prihoda električne mobilnosti, priključevanja toplotnih črpalk in klimatskih naprav ter drugih sodobnih naprav in virov le še nadaljeval. Energetska tranzicija družbe pa pogojuje tudi ustrezno robustno, napredno in trdno omrežje po katerem je moč zanesljivo in kakovostno distribuirati električno energijo, zato so vlaganja v nadaljnjo posodobitev elektrodistribucijskega omrežja nujna.

Mag. Boris Sovič, predsednik uprave Elektro Maribor: »Načrtujemo, da bi v naslednjih 10 letih morali v bolj robustno, bolj močno in napredno elektrodistribucijsko omrežje investirati med 1,2 in 1,6 milijarde evrov. Če pa v Sloveniji ne bomo gradili večjih proizvodnih objektov, priključenih na prenosno omrežje, pač pa bomo obstoječe objekte nadomeščali predvsem z malimi elektrarnami na srednje in nizkonapetostnem omrežju, bomo morali omrežje bistveno okrepiti. V tem primeru bi v naslednjem obdobju za naložbe potrebovali med 3 in 5 milijard evrov. Bolj kot nasprotujemo večjim proizvodnim objektom, večja vlaganja v distribucijsko omrežje bodo potrebna.«

V naslednjih dveh desetletjih bo morali najti nadomestilo tako za Termoelektrarno Šoštanj kot tudi za Nuklearno elektrarno Krško oziroma skupaj za 1300 megavatov moči letno in poiskati dodatne vire za še 1300 megavatov novih potreb prebivalstva in gospodarstva zaradi elektrifikacije mobilnosti, klimatizacije in ogrevanja ter novih naprav.

Slovenija potrebuje takšne rešitve v okviru energetske tranzicije, ki bodo trajnostne, vzdržne in stroškovno sprejemljive za uporabnike.

Mag. Peter Kaube, direktor projektov na Elektru Maribor: »Sinergija trdnega, stabilnega vira in obnovljivih virov, ki pa žal nimajo iste dinamike kot poraba, zahteva, da najdemo zelo dobro rešitev.«

Možnosti kako doseči dober preplet energetskih virov, ki bo zagotavljal tudi dovolj velik delež okoljsko sprejemljive energije iz obnovljivih virov je več. Lahko se lotimo gradnje izjemno velikega števila manjših sončnih elektrarn, nekaj zelo velikih, novega bloka jedrske elektrarne, hidroelektrarn, vetrnih elektrarn, elektrarn na biomaso ... Nezanemarljivi so tudi novi alternativni projekti, kot so vodik in plavajoče sončne elektrarne.

Izračuni pa kažejo, da če pa v Sloveniji ne bomo gradili večjih proizvodnih objektov, pač pa bomo obstoječe menjali z malimi elektrarnami, bomo treba omrežje še toliko bolj okrepiti.

Mag. Boris Sovič, predsednik uprave Elektro Maribor: »V tem primeru pa bi v naslednjem obdobju za naložbe v distribucijsko omrežje potrebovali približno trikrat več vlaganj v elektrodistribucijska omrežja. Bolj ko nasprotujemo večjim proizvodnim objektom, večja vlaganja v distribucijsko omrežje bodo potrebna. Pomembna je odločitev, ali vlagati v velike ali zgolj v male elektrarne, ali uporabiti kombinacijo obojega. Uporabnikom je potrebno povedati, da ima vsaka izbira svojo ceno, ki jo mora nekdo plačati. Potrebno je vzpostaviti vzdržen model spodbud za vlaganja v učinkovito rabo energije in v trajnostne vire energije, ki bo upoštevaje zmogljivosti omrežij in pričakovanj uporabnikov, zagotavljal sprejemljivo oskrbo z energijo.«

Prav je, da uporabniki poznajo jasno sliko naše energetske prihodnosti, tako z okoljskega kot z energetskega vidika, ki so utemeljene na dejstvih. Slovenija že danes neto uvoznica električne energije, z elektrifikacijo prometa, ogrevanja in drugih področij, pa se bo raba povečevala še hitreje.

Mag. Edvard Košnjek, Gospodarsko interesnega združenje distribucije električne energije: »Treba je izhajati iz fizikalnih zakonitosti, omejitev in možnosti, ki jih Slovenija ima. Dolgoročno si zato brez nekega velikega vira energetske prihodnosti ne moremo predstavljati. Jedrska opcija je za Slovenijo zelo zanimiva, saj imamo lastno znanje in izkušnje na tem področju, seveda pa je to občutljiva tema tako za domačo javnost kot za sosednje države.«

Mag. Boris Sovič, predsednik uprave Elektro Maribor: »Slovenija si trenutno ne more privoščiti, da bi kar odpisala posamezne sprejemljive možnosti pridobivanja električne energije, pač pa mora skrbno pretehtati vse realno dosegljive opcije.

Prehod v nizkoogljično družbo je najpomembnejši razvojni projekt sedanjosti, ki bo določal oskrbo z energijo v prihodnosti v Sloveniji, zato je pomembno sodelovanje javnosti, vseh strokovnih področij in relevantnih vladnih resorjev. Pri odločanju o proizvodnih virih in omrežjih je potrebno poleg trajnostnih kriterijev upoštevati tudi stroškovno sprejemljivost za uporabnike. Kot poudarja združenje Eurelectric, je tudi pri energetski tranziciji potrebna pravičnost in pozornost na ranljive skupine. Energetska tranzicija mora predstavljati razvojno priložnost ne pa nevarnost energetske revščine, gospodarske stagnacije ali okoljske degradacije.«

Mag. Peter Kaube, direktor projektov na Elektru Maribor: »Ekologija je vedno dobro živela ob stabilni energetiki. Zato potrebujemo fleksibilno energetsko mrežo in uravnotežene energetske vire. Kombinacija jedrske energije v sredini sistema in obnovljivih virov energije za vsakega državljana na robovih sistema, omogoča tranzicijo v sodobno energetsko družbo, kjer vsak kreira in odgovarja za lastno energetiko ter okolje.''

Energetska revščina

Pomembno je, da je prehod v brezogljično družbo danes že dejstvo, kot tudi to, da ima svojo ceno. Podroben premislek pa velja nameniti kdo in koliko bo finančno obremenjen.

Mag. Edvard Košnjek, Gospodarsko interesnega združenje distribucije električne energije: »Zelo narobe bi bilo, če bi ta prehod plačali tisti, ki so že danes na robu takšne ali drugačne revščine, predvsem energetske revščine.«

Nacionalne energetsko podnebne cilje si države določajo same

Evropska komisija daje priporočila vsaki posamezni državi v skladu s cilji Pariškega sporazuma. Z ustrezno utemeljeno argumentacijo in upoštevanjem nacionalnih posebnosti, pa teh priporočil države v celoti ne rabijo upoštevati.

Priporočan cilj, 37 % OVE, je za Slovenijo nerealen, predrag, fizično neizvršljiv

V Sloveniji sedaj dosegamo približno 22 % delež OVE (obnovljivi viri energije). Na podlagi strokovnih analiz konzorcija za pripravo NEPN (Konzorcij) lahko trdimo, da je 27 % delež OVE do leta 2030 za Slovenijo zelo ambiciozen cilj, ki bo zahteval veliko sprememb, prilagajanj, kompromisov in navsezadnje denarja.

EU pa za Slovenijo priporoča cilj 37 % OVE, kar je po oceni analiz Konzorcija za Slovenijo povsem nerealno in zahteva milijardne zneske. V praksi to pomeni, da bomo morali razliko med obljubljenim in dejansko realiziranim trajno, do izpolnitve, plačevati. Po letu 2030 pa bodo nastavljeni novi, še višji cilji, ki bodo izhajali iz današnjih.

Bistvo je, da na nacionalni ravni dosežemo konsenz, kaj je za nas realen cilj in ga potem tudi dosežemo ali celo skušamo preseči, s tem pa bi Slovenija enkrat postala država, ki bo na strani prejemnikov sredstev, ne pa tista, ki bo morala za neizpolnjene zaveze plačevati.

Odjemalec prihodnosti: prilagajanje odjema, energetska učinkovitost, finančni vidik

Končni plačniki prehoda v brezogljično družbo bomo v vsakem primeru državljani – ali v obliki višje cene energije, dodatkov za dekarbonizacijo, višje omrežnine ali vse skupaj. Prav zato je ključno, da se sprememb lotimo premišljeno in preudarno.

Pogosto je slišati kritike na račun naše energetske učinkovitosti. A dejstva govorijo drugače; na področju učinkovite rabe gospodinjstev in industrije Slovenija beleži odlične rezultate, žal pa spričo dejanske in želene gospodarske rasti to le malo blaži rast porabe energije, predvsem v prometu, ki strmo narašča. Vseeno pa je premišljena uporaba energije izjemnega pomena.

Gorazd Marinček, Regionalno okoljsko združenje okoljevarstvenikov: »V Sloveniji na enoto družbenega proizvoda porabimo za polovico več energije kot znaša povprečje v EU. Splošno porabo energije moramo zato znižati za 30 odstotkov. To bo spremenilo naš pogled na vire električne energije, še posebej obnovljive.«

Elektrifikacija prometa in sprememba navad

Srednje in dolgoročno so ključne spremembe v prometu, tam kjer so velike rezerve. Izjemno pomembna in nujna je radikalna sprememba odnosa države in državljanov do javnega prometa, nujna so pospešena vlaganja v železniško infrastrukturo, čim več prometa bi morali prestaviti na nove hitre vlake in voditi premišljeno politiko cene pogonskih goriv.