Kaj nam prinaša japonsko-slovenski razvoj pametnih omrežij
Družba Elektro Maribor zelo aktivno sodeluje pri japonsko-slovenskem razvoju pametnih omrežij, imenovanem tudi projekt Nedo, in to počenjamo že od začetka, pojasnjuje predsednik uprave Boris Sovič.
Projekt Nedo na slovenski strani vodi Eles. Elektro Maribor bo omogočil uporabo elektroenergetske infrastrukture, opravljanje potrebnih storitev, izvajanje in spremljanje vsebine projekta ter pripravo evaluacije rezultatov, nadaljuje Sovič.
Boljše izkoriščanje omrežja
Sodelovali bodo pri več podprojektih. V podprojektu Napredno vodenje omrežja bodo razvijali napredne in do okolja prijazne rešitve za izzive sodobnega elektroenergetskega sistema. Preizkusiti in potrditi želijo tezo, po kateri bi vlaganje v širitev omrežja nadomestili z uporabo sodobne sekundarne opreme, informacijsko-komunikacijskih tehnologij in rešitev v oblaku, s katerimi bi bolje izkoristili zdajšnje omrežje.
Razvoj naprednih orodij
Razvili bodo opremo, ki bo vključevala napredna orodja za vodenje omrežja (DMS), napredna orodja optimizacije rabe električne energije v lokalnih skupnostih in stavbah (EMS) ter platformo za vključevanje odjema v sistemske storitve. Ob tem bo treba zagotoviti še nekatere manjkajoče elemente v omrežju, tako pasivne (meritve) kot tudi aktivne (odklopniki, regulacijski transformatorji).
Takšni elementi omogočajo izvajanje naprednih funkcionalnosti koordinirane regulacije napetosti, konservativne redukcije napetosti, avtomatske lokalizacije okvar in selekcioniranja omrežja, obratovanja v zaprti zanki, vključevanja jalovih virov na srednje- in nizkonapetostnem nivoju za potrebe sistemskih operaterjev omrežja, kratkoročne napovedi odjema in lokalne proizvodnje ter naprednih funkcionalnosti optimizacije rabe električne energije v lokalnih skupnostih.
Za zanesljivejše delovanje
Demonstracijsko-razvojni projekt DMS bodo izvajali na napajalnem območju razdelilne 110/20-kilovoltne postaje RTP Breg pri Ptuju. S projektom želijo izboljšati zanesljivost v obratovanju 20-kilovoltnega omrežja, skrajšati čas odkrivanja okvare, povečati največjo inštalirano moč proizvodnih naprav, ki jih lahko priključimo na omrežje RTP Breg brez okrepitve ali širitve, in znižati stroške integracije proizvodnih naprav v omrežje.
Prilagajanje malih odjemalcev
V podprojektu Izravnava konic sodelujejo Hitachi, Eles, Elektro Maribor, Elektro institut Milana Vidmarja, Solvera Lynx, TECES, Robotina in Entia. To je prvi slovenski pilotni projekt za prilagajanje odjema gospodinjstev in malih poslovnih odjemalcev. V projektu bodo med drugim omogočili uporabo in obračun omrežnine na podlagi pilotne kritične konične tarife. »Agencija za energijo je naredila velik korak v smislu uvedbe pilotnih naprednih omrežnih tarif, kar nam daje možnosti za spodbujanje odjemalcev za optimalno porabo z vidika omrežja,« pojasnjuje Sovič.
Nagrajeno prostovoljstvo
Večji del merilnih mest na območju RTP Breg je že uspešno vključen v sistem naprednega merjenja. V pilotnem projektu Izravnava konic bodo sodelovali gospodinjski odjemalci in odjemalci na nizkonapetostnem omrežju brez merjene moči. Načrtujejo, da bo v projekt prostovoljno vključeno od 1.278 do 1.300 odjemalcev, ki bodo za sodelovanje nagrajeni. Vzpostavili bodo Nadzorni sistem za prilagajanje odjema, programsko rešitev pri zagotavljanju podatkov.
Vključitev lokalne skupnosti
Projekt je namenjen tudi ozaveščanju odjemalcev in trženjskim dejavnostim. Skupaj z lokalno skupnostjo bodo pripravili kampanjo, ki bo zagotovila udeležbo odjemalcev. S projektom Izravnava konic želijo vključiti uporabnike v programe prilagajanja odjema, ugotoviti, kako se obnašajo ob različnih tehnoloških možnostih izravnave konic in prilagajanja odjema, raziskati različne možnosti prilagajanja odjema in njihov potencial ter zagotavljati informacije z odzivom lastniku elektrodistribucijskega omrežja, pridobljene podatke vključiti v IT-rešitev za napovedovanje in nadzor prilagajanja odjema in testiranje aktivnosti prilagajanja odjema z vidika uporabnikov, tehnike, financ ter posredovati ugotovitve in priporočila Agenciji za energijo za namen razvoja naprednih omrežnih tarif, je še pojasnil Sovič.
Besedilo je bilo objavljeno v Časniku Finance, 19.1.2017, avtor: Borut Hočevar