Razvojni načrt distribucijskega sistema električne energije od leta 2023 do leta 2032

SODO je pridobil soglasje Agencije za energijo na Razvojni načrt distribucijskega omrežja električne energije v Republiki Sloveniji za obdobje od leta 2023 do 2032

Razvojni načrt, ki ga je SODO izdelal v sodelovanju z vsemi petimi elektrodistribucijskimi podjetji, vključuje izzive, ki jih prinaša razogljičenje, decentralizacija proizvodnje in množična uvedba elektrifikacije oziroma rabe elektrike kot glavnega energenta v prometu in ogrevanju. Je vsebinsko usklajen s cilji NEPN, ki distribucijsko omrežje električne energije prepoznava kot ključno infrastrukturo, saj obsega praktično 95 % elektroenergetskih omrežij v Sloveniji. Na področju distribucije električne energije predvideva povečanje zmogljivosti in odpornosti proti motnjam, naprednost ter izkoriščanje prožnosti virov in bremen elektrodistribucijskega omrežja, v skladu s trajnostnimi potrebami uporabnikov distribucijskega sistema.

Prihodnost življenja ljudi in delovanja sistemov je odvisna od električne energije. Pri doseganju podnebnih ambicij Evrope in sveta se nahajamo v prelomnem desetletju na področju elektrike, v katerem moramo razogljičiti energetski sektor in elektrificirati sektorje končne porabe hitreje kot kdaj koli prej. Distribucijski sistem mora na poti v podnebno nevtralno Evropsko unijo ohraniti varnost in zanesljivost oskrbe z energijo ter povečati konkurenčnost. Spremembe v rabi energije predstavljajo velik izziv za slovensko elektroenergetsko omrežje, saj so zmogljivosti omrežja – predvsem distribucijskega – omejene.

Ukrepi, s katerimi bodo obvladovali izzive v prihodnjem obdobju, so:

• vlaganja v EEI (nadomestitev, širitev, kabelska izvedba vodov),
• povečanje spoznavnosti omrežja (predvsem NN omrežja),
• povečanje vodljivosti omrežja,
• zvišanje stopnje digitalizacije sistema,
• vpeljava in izraba storitev prožnosti s strani uporabnikov sistema,
• nadgradnja obratovanja in načrtovanja z upoštevanjem naprednih rešitev.

Do leta 2032 predvidena vlaganja v višini 3,5 milijard EUR

Desetletni razvojni načrt do leta 2032 opredeljuje vlaganja v skupni višini 3.534 mio EUR. Razvojni načrt daje oceno potrebnih naložb ob upoštevanju zastavljenih ciljev nacionalne energetske politike, dejanske zmožnosti in njihova realizacija pa so odvisne ne le od zagotovljenih finančnih virov, temveč tudi od zmožnosti fizične realizacije takega obsega naložb. Distribucijski operater in elektrodistribucijska podjetja bodo v prihodnje izvajali vse, kar je v njihovi moči za zagotovitev ustreznega kadra, kakor tudi vodenje investicijskih projektov in ustrezne nabavne politike za potrebno opremo in material. Zavedati se moramo, da se bo zaradi posledic  vojne v Ukrajini zeleni prehod zgodil še hitreje, kar bo močno povečalo zanimanje za transformatorje, kabliranje nizko in srednjenapetostnih vodov in drugo opremo na trgu. Prav tako pa bo za realizacijo prepoznanih ključnih razvojnih in strateških investicij, ki imajo družbeno širše koristi, bistvenega pomena tvorno sodelovanje tako resornega ministrstva in lastnikov kot tudi regulatorja.

Glavnino investicijskih vlaganj v naslednjem desetletnem obdobju predstavljajo vlaganja v nizko in srednjenapetostno omrežje, delež teh vlaganj znaša 72 % oziroma 2.553 mio EUR. Od tega v nizkonapetostno omrežje 1.196 mio EUR, medtem ko je delež vlaganj v objekte 110 kV 12 %. Vlaganja v sekundarno opremo predstavljajo 8 % vseh vlaganj v prihodnjem desetletnem obdobju. Učinki vlaganj se bodo pozitivno odražali na zmanjšanju ranljivosti omrežja zaradi negativnih vremenskih vplivov. Med najbolj vplivnimi ukrepi oziroma usmeritvami je izvedba omrežja v podzemni izvedbi. V razvojnem načrtu je predvideno povečanje deleža srednjenapetostnih vodov v podzemni izvedbi iz sedanjih 38 % na 60 % ter povečanje skupnega deleža srednje napetostnih in nizkonapetostnih vodov v podzemni izvedbi iz 53 % na 71 %.

Za zagotavljanje kakovosti oskrbe z električno energijo bo potrebno izvajati številne ukrepe, ki dajo želene rezultate le, če se vsi ukrepi izvajajo dosledno in povezano oziroma usklajeno. Ena ključnih nalog za kakovost oskrbe je povečati odpornost distribucijskega omrežja na vremenske pojave, z večjo kabelsko izvedbo omrežja, menjavo zastarele opreme in upravljanjem omrežja na sodoben način.

Uvajanje konceptov naprednih omrežij, predvsem pa izbira preverjenih rešitev, pa bosta ključna za optimalno izrabo sistema, zagotavljanje kakovosti oskrbe in za prilagajanje storitev za uporabnike.

Poudarek na varnosti in zanesljivosti energetskega sistema

Zaradi velikega pomena in vpetosti energetskega sektorja v vsa področja družbenega in gospodarskega življenja je ključno, da energetski sektor ostane varen in zanesljiv. V luči vedno večje potrebe po digitalizaciji energetskega sektorja se pomembno veča tudi potreba po njegovi zanesljivosti, varnosti in odpornosti na kibernetske incidente in ostale grožnje. Zato bo zagotavljanje kibernetske varnosti, ki združuje tako informacijske kot operativne oziroma poslovne tehnologije, ena pomembnejših nalog v prihajajočem obdobju.

Priključevanje in zagotavljanje ustreznih zmogljivosti v distribucijskem sistemu je ena osnovnih nalog distribucijskega operaterja pri izvajanju gospodarske javne službe. Ključni dejavnik načrtovanja omrežja bo še vedno konična moč na točki odjema iz distribucijskega sistema v danem trenutku. Napoved odjema električne energije in obremenitev je narejena za tri scenarije in temelji na nacionalnih strategijah razvoja, in sicer ločeno za področja elektrifikacije ogrevanja, elektrifikacije prometa in preostalega odjema. Realističen scenarij je upoštevan kot najverjetnejši scenarij, na podlagi katerega se je pripravil načrt naložb v elektrodistribucijsko infrastrukturo.

Aktivno upravljanje omrežja

Glede na nove dejavnike bo več pozornosti treba nameniti istočasnosti rabe energije, tako z vidika samega polnjenja električnih vozil z različnimi diagrami polnjenja, kot za določanje skupnega vpliva odjemalčevih naprav na omrežje. Z vidika uporabe omrežja je in bo v prihodnosti še bolj pomembno, da vsi uporabniki pravično in sorazmerno prispevajo k pokrivanju stroškov za delovanje elektroenergetskega sistema. Število električnih vozil v Sloveniji je danes še dokaj majhno, je pa v prihodnosti glede na napovedi o postopni izenačitvi nabavne vrednosti in stroškov pričakovati večjo rast števila vozil na električni pogon in števila polnilnih mest. Pri slednjem so lahko problematični predvsem posamezni deli podeželskega nizkonapetostnega omrežja in urbana območja s koncentriranim odjemom.

Omrežje v preteklosti ni bilo načrtovano za tolikšen obseg in način rabe električne energije

Omrežje v preteklosti ni bilo načrtovano in zgrajeno za take obremenitve oziroma za tako rabo električne energije, zato bo najprej treba širiti in okrepiti nizkonapetostno omrežje, nato še srednjenapetostno omrežje in transformacijo 110 kV/SN. Ključno pri tem bo aktivno upravljanje omrežja, kar med drugim pomeni tudi nadzorovano polnjenje električnih vozil in prilagajanje odjema, s čimer bo mogoče optimalno izkoriščati dane zmogljivosti. V končni fazi tudi ti ukrepi ne bodo prispevali dovolj, da bi se lahko izognili intenzivnejšim vlaganjem v širitve nizko- in srednjenapetostnega omrežja. Pri dinamiki uporabe električnih vozil in toplotnih črpalk bodo imeli veliko vlogo tarifna politika, cene električne energije, subvencije, uporabniška izkušnja, odziv proizvajalcev avtomobilov na zahteve uporabnikov in še kaj.

Energetsko-podnebni prehod predstavlja enega najzahtevnejših razvojnih projektov Slovenije, ki terja povezovanje različnih deležnikov pri oblikovanju jasne razvojne strategije, ki bo podrobneje opredelila poti za doseganje ambicioznih podnebnih ciljev in zagotovila nadaljnjo zanesljivost oskrbe in konkurenčnosti slovenskega gospodarstva.

Razlagalno gradivo

Več informacij: https://www.sodo.si/sl/o-omrezju/razvoj/nacrt-razvoja