Posodobljeno: 17.05.2019

Zgodovina družbe

Obdobje pred letom 1914

V Mariboru je leta 1883 zasvetila prva električna luč na Slovenskem.

Leta 1846 je Matija Vertovec v Kmetijskih in rokodelskih novicah v članku Nekaj kemije verjetno prvič uporabil besedo elektro v slovenščini.

4. aprila 1883 je v Mariboru zasvetila prva električna luč na Slovenskem, komaj štiri leta po izumu prve Edisonove žarnice na ogleno nitko. Električno razsvetljavo s 36 žarnicami je v svojem parnem mlinu uvedlo mariborsko podjetje Karl Scherbaum. To pomeni prvo ugotovljeno tehnično uporabo električne energije oziroma začetek elektrifikacije na območju današnje Slovenije.

Električar

Julija leta 1887 je bila urejena električna razsvetljava poletne veselice Olepševalnega društva Maribor. 25.julija istega leta je bila nameščena električna razsvetljava tudi v dvorani v Götzovi pivovarni (sedaj dvorana Union) v Mariboru. Leta 1888 (po nekaterih virih pa leto poprej) si je ob slavnostnem sprejemu avstrijskega prestolonaslednika Rudolfa Habsburško-Lotarinškega, sina cesarja Franca Jožefa I. Na hiši Grajski trg 7 je v spomin na Rudolfov obisk ostala prva javna električna svetilka na našem ozemlju.

Leta 1890 so v remontnih delavnicah Južne železnice na Studencih v Mariboru namestili tri dinama skupne moči 144 kW za razsvetljavo. V Ceršaku so istega leta zgradili malo hidroelektrarno moči 10,2 kW in v tamkajšnjo tovarno lesovine in lepenke instalirali električno razsvetljavo.

Leta 1900 je mariborski podjetnik Franc Neger v svoji tovarni na dizelski motor namestil dinamo. Električno energijo je uporabljal za lastne potrebe, delno pa jo je na osnovi koncesije mestne občine dobavljal 36 obrtnikom in podjetnikom. Leto 1900 smemo torej označiti kot leto začetka distribucije električne energije v Mariboru.

Leta 1909 je lastnica Plinarne v Mariboru »Vereinigte Gaswerke« zgradila v Mariboru malo elektrarno z dvema plinskima motorjema in dvema dinamo strojema, ki sta z električno energijo enosmerne napetosti 350 V polnila veliko akumulatorsko baterijo, ta pa je z enosmerno napetostjo 150 V napajala sodišče, mestno gledališče ter zgradbe nekaterih meščanov.

Obdobje od leta 1914 do 1945

Začetki javne razsvetljave so bili zelo pomembni za mesto Maribor. Javna razsvetljava na Glavnem trgu v Mariboru.

Leta 1914, v času župana Ivana Schmidererja so nastali prvi zametki današnjega podjetja Elektro Maribor s pričetkom projekta izpeljave električnega razdelilnega omrežja izmenične napetosti. Mestni svet je 15. julija 1914 na predlog svojega odbora za elektrifikacijo sprejel pogodbo s Štajersko električno družbo v Gradcu o dobavi električne energije. Pogodba je predvidevala, da bo mestna občina zgradila električno razdelilno napeljavo po mestu in skrbela za prodajo električne energije. V okviru Mestne občine Maribor so organizirali posebno mestno službo, ki je leta 1914 začela graditi električno omrežje v mestu in njegovi okolici.

Izgradnja električnega omrežja je bila temeljnega pomena za elektrifikacijo mesta Maribor in podeželja.

Leta 1915 je plinarno (Marburger Gasfabrik G.E.Z.) od podjetja »Vereinigte Gaswerke in Augsburg« skupaj z električnimi napravami enosmerne napetosti odkupila Mestna občina Maribor.

Leta 1917 (po nekaterih podatkih je bilo Mestno elektriško podjetje ustanovljeno šele leta 1920, po drugih podatkih pa je začelo poslovati leta 1919) je že delovalo Mestno električno podjetje Maribor (Städtische Elektrizitäts Unternehmung Marburg). Leta 1917 je Mestna občina Maribor tudi nastavila prvega direktorja podjetja, inž. Karla Ruprechta iz Salzburga. Mestno električno podjetje je že v prvih letih obstoja opravljalo tri pomembne naloge. Nadaljevalo je z izgradnjo električnega omrežja in pričelo izvajati svoje osnovno poslanstvo, to je zagotavljati nemoteno in zadostno dobavo kakovostne električne energije, hkrati pa je skrbelo za postopke plačevanja in finančnega poslovanja nasploh.

Leta 1918 je bila zgrajena hidroelektrarna Fala, ki je imela velik vpliv na elektrifikacijo Slovenije. Spodbudila je tudi razvoj industrije v Mariboru.

Leta 1919 je bil izgrajen 10 kV daljnovod med hidroelektrarno Fala in Mariborom. S tem je bila Mariboru dostopna izmenična napetost 10 kV.

Leta 1920, v času prvega vladnega komisarja Vilka Pfeiferja je bil prvi, osnovni del projekta elektrifikacije Maribora zaključen. 2. oktobra 1920 je mestno električno omrežje lahko nemoteno distribuiralo električno energijo. Projekt je vključeval nizkonapetostno omrežje napetosti 220/380 V in razdeljevalno omrežje napetosti 10 kV. Priključenih je bilo že 22 transformatorskih postaj. V naslednjih letih je Mestno električno podjetje nadaljevalo elektrifikacijo mesta in njegove okolice.

Leta 1924 je bil zgrajen dvosistemski 80 kV daljnovod dolžine 77 km med Falo in Laškim, s čemer je bil v Sloveniji prvič izveden prenos električne energije na večje razdalje. Leta 1926 sta bila zgrajena daljnovoda napetosti 35 kV med Laškim in Celjem ter med Laškim in Trbovljami.

Leta 1925 je Mestno električno podjetje uvedlo nočno tarifo. Tega leta je prišlo tudi do spremembe imena podjetja, ki se je odtlej imenovalo Električno podjetje Maribor. V letih pred drugo svetovno vojno se je podjetje močno angažiralo tudi pri elektrifikaciji mariborske industrije, posebej tekstilne.

Do leta 1925 se je podjetje imenovalo Mestno elektriško podjetje.

Leta 1926 je bil zgrajen 35 kV daljnovod med Mariborom in Mursko Soboto, ki je bil leta 1928 podaljšan do Varaždina na Hrvaškem.

Leta 1928 je mariborska plinarna demontirala celotno ulično razsvetljavo in svojo elektrarno na enosmerni tok.

Leta 1930 je bila zgrajena razdelilno transformatorska postaja Radvanje, ki je 80 kV daljnovod iz Fale povezala z mariborskim 10 kV distribucijskim omrežjem.

Leta 1935 je imelo Mestno električno podjetje 11.630 odjemalcev. Sredi leta 1935 je Mestna občina Maribor združila vsa mestna podjetja v eno.

Leta 1937 je bil Maribor z okolico po porabljeni električni energiji na prvem mestu v tedanji Kraljevini Jugoslaviji. Nizke cene električne energije so spodbudile razvoj industrije, še posebej tekstilne, ki je zaposlovala več tisoč ljudi.

Leta 1941 je obstoječe stanje prekinila okupacija. Podjetje je bilo priključeno skupnemu štajerskemu električnemu podjetju (Energieversorgung Südsteiermark) s sedežem v Gradcu. V Mariboru je delovala podružnica tega podjetja, ki je prevzela vsa električna podjetja in energetske rudnike na ozemlju slovenske Štajerske. leta 1943 se je podružnica preoblikovala v delniško družbo.

Obdobje od leta 1946 do 1990

V letu 1946 so dejavnosti za distribucijo električne energije izvajali v Upravi za Maribor mesto in v Mariborski okrožni upravi, ki sta bili v sestavi podjetja državne elektrarne Slovenije. V okviru okrožne uprave so bili obrati Maribor okolica, Gornja Radgona, Ljutomer, Murska Sobota, Ormož, Ptuj in Radvanje (Pekre), kasneje pa še delavnica za izdelovanje opreme in konstrukcij za transformatorske postaje, daljnovode in omrežja na Teznem, ki se je leta 1950 organizirala v samostojno podjetje Elektrokovina.

S 1. januarjem 1948 je začela veljati prva slovenska tarifa za električno energijo. Tega leta 1948 je bil zgrajen tudi dvosistemski 110 kV daljnovod med Dravogradom in Mariborom.

Leta 1949 sta Uprava za Maribor mesto in mariborska okrožna uprava prešli v sestavo novoustanovljenega Podjetja za razdeljevanje električne energije s sedežem v Ljubljani.

Leta 1951 je prenehalo obstajati Podjetje za razdeljevanje električne energije s sedežem v Ljubljani, istočasno pa je bilo ustanovljenih pet podjetij za distribucijo električne energije. Eno izmed njih je bilo tudi Podjetje za distribucijo električne energije Elektro Maribor s sedežem v Mariboru. Že naslednje leto sta iz navedenega podjetja nastali dve podjetji, in sicer podjetje Elektro Maribor okolica in podjetje Maribor mesto.

Leta 1954 je bila zgrajena razdelilno transformatorska postaja Pekre in priključena na obnovljen 110 kV daljnovod med Falo in Laškim.

Leta 1963 sta se podjetji Elektro Maribor okolica in podjetje Maribor mesto združili v podjetje za distribucijo električne energije Elektro Maribor, ki je bilo eno izmed petih podjetij za distribucijo električne energije v Sloveniji.

Do konca leta 1968 je bil v okviru tarifnega sistema ukinjen prispevek, ki so ga zaračunavali na podlagi površine prostorov in moči.

Leta 1971 so se podjetja za distribucijo električne energije združila v Združeno podjetje za distribucijo električne energije Slovenije v Mariboru (Letno poročilo Elektro Maribor za leto 2004 navaja, da je bil sedež tega podjetja v Ljubljani).

Leta 1979 oziroma 1982 je bilo organizirano podjetje Elektro Maribor - delovna organizacija za distribucijo električne energije n.sol.o. s sedežem v Mariboru, Vetrinjska ulica 2.

Leta 1987 se je delovna organizacija združila v sestavljeno organizacijo združenega dela (SOZD) Elektrogospodarstvo Slovenije n.sub.o.

Leta 1990 se je delovna organizacija Elektro Maribor preoblikovala v podjetje v družbeni lastnini: Elektro Maribor - podjetje za distribucijo električne energije p.o.

Obdobje po letu 1991

Leta 1994 je bilo z uredbo Vlade Republike Slovenije ustanovljeno javno podjetje Elektro Maribor p.o. v lasti Republike Slovenije. Ministrstvo za gospodarske dejavnosti je z odločbo opredelilo, da je 60,38 % kapitala družbe v lasti Republike Slovenije, preostali delež pa bi se naj lastninil po zakonu o lastninskem preoblikovanju. Proces lastninjenja je bil zaključen 20. maja 1998, ko se je Elektro Maribor, p.o., javno podjetje v lasti Republike Slovenije preoblikovalo v delniško družbo s polnim imenom Elektro Maribor, javno podjetje za distribucijo električne energije, d.d.

Leta 2001 je prišlo do delnega odprtja trga z električno energijo. Upravičeni odjemalci, uporabniki s priključno močjo nad 41 kW, so si od 15. oktobra 2001 naprej lahko sami izbirali dobavitelja.

Leta 2002 je začel obratovati nov distribucijski center vodenja Elektro Maribor, ki obratuje neprekinjeno 24 ur na dan in ki je omogočil uvedbo novih funkcij za učinkovito vodenje in nadzor distribucijskega omrežja. Tega leta je Elektro Maribor odprl tudi sodobni klicni center. Zaživela je tudi naša prva spletna stran.

Leta 2002 je začel obratovati nov Distribucijski center vodenja.

Leta 2003 je bilo ustanovljeno hčerinsko podjetje Male hidroelektrarne Elektro Maribor d.o.o. Tega leta je začelo v razdelilno transformatorski postaji Melje v Mariboru obratovati prvo s plinom izolirano 110 kV stikališče na prostem v Sloveniji.

Leta 2003 je začelo v RTP Melje obratovati prvo s plinom izolirano 110 kV stikališče na prostem v Sloveniji.

Leta 2004 je bil trg z električno energijo odprt za vse odjemalce električne energije, razen za gospodinjstva.

Leta 2005 je bila na spletni strani www.elektro-maribor.si uvedena spletna aplikacija eStoritev, ki odjemalcem omogoča vpogled v tehnične podatke merilnega mesta, pregled izstavljenih računov in plačil ter informativni obračun dobavljene električne energije kar z osebnega računalnika.

V skrbi za ohranjanje okolja je družba leta 2005 v okviru projekta Modra energija in v partnerskem odnosu z največjim dobaviteljem električne energije, Holdingom Slovenske elektrarne, d. o. o., svojim odjemalcem ponudila energijo, ki je proizvedena v eni izmed treh verig hidroelektrarn v njihovi lasti.

Družba Elektro Maribor d.d. je leta 2007 skupaj s svojo hčerinsko družbo HE Elektro Maribor d.o.o. naredila prvi korak na področju izrabe sončne energije in investirala v 36,18 kW fotonapetostno elektrarno na strehi svoje poslovne stavbe.

Ob odprtju trga električne energije s 1. julijem 2007 je družba za gospodinjske odjemalce pripravila posebne pakete oskrbe z električno energijo: Varčujem! in Varčujem modro!, Gradim! in Gradim modro! ter Osnovna oskrba in Osnovna oskrba – modra.

Leta 2007 je družba Elektro Maribor d.d., prenehala opravljati dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omrežja (SODO). To dejavnost je 1. julija 2007 začela opravlja družba SODO d.o.o., ki jo je ustanovila Republika Slovenija kot edini družbenik. Elektro Maribor posluje z družbo SODO d.o.o. na podlagi Pogodbe o najemu elektrodistribucijske infrastrukture in izvajanju storitev za sistemskega operaterja distribucijskega omrežja.

V Elektro Maribor d.d. so leta 2008 razvili blagovno znamko OVEN, ki predstavlja celovito ponudbo projektiranja in gradnje, proizvodnje in trženja električne energije iz obnovljivih virov.

Kot pobudnik razvoja številnih storitev na področju elektrodistribucije je družba leta 2008 z izgradnjo fotovoltaičnih sistemov odjemalcem ponudila nov, naravi prijazen vir za proizvodnjo električne energije – sončno elektrarno na ključ.

V Elektro Maribor d. d. so leta 2008 odjemalcem ponudili novo spletno aplikacijo (eStoritve), ki omogoča, da lahko gospodinjski in poslovni odjemalci nekatere stvari uredijo kar od doma. Aplikacija omogoča veliko funkcionalnosti 24 ur na dan, brez čakalne vrste in brezplačno.

Elektro Maribor d.d. je leta 2010 vrnil preveč zaračunano električno energijo vsem svojim gospodinjskim odjemalcem, ki so bili v obdobju od 1. januarja 2008 do 1. februarja 2009 odjemalci Elektra Maribor, ne glede na to, ali je bil zahtevek za vračilo podan ali ne.

V Elektru Maribor d.d. so pripravili nov paket – paket Sonček, izgradnjo sončne elektrarne na ključ, ki združuje izgradnjo, financiranje, zavarovanje in ugoden odkup električne energije.

S 1. decembrom 2011 je prišlo do izčlenitve tržne dejavnosti nakupa in prodaje električne energije v hčerinsko družbo Elektro Maribor Energija plus d.o.o. S tem je prodajo električne energije prevzela nova hčerinska družba Elektra Maribor d.d. z imenom Elektro Maribor Energija plus d.o.o. Družba Elektro Maribor d.d. še naprej opravlja dejavnost distribucije električne energije.

Na Vodovodni ulici v Mariboru je bila januarja leta 2012 svečano predana v uporabo prva hitro polnilna postaja za električna vozila.