Elektroenergetika v programih političnih strank

V Mariboru je potekal posvet Elektroenergetika v programih političnih strank, ki ga je organizirala Akademija distribucije Elektro Maribor v sodelovanju z BK TV. Posvet je potekal v ozračju zavedanja pomena odgovornih odločitev energetske politike – takšnih, ki bodo prebivalstvu in gospodarstvu zagotovile sprejemljivo in kakovostno oskrbo z električno energijo, skupnosti pa prehod v nizkoogljično družbo.
Vse to postavlja politične odločevalce pred zahtevne naloge, ki morajo biti opravljene strokovno in v korist skupnosti. Napačne energetske odločitve lahko pahnejo prebivalstvo v energetsko revščino, gospodarstvo v stagnacijo, okolje pa v degradacijo. Posveta so se kot predstavniki strank, ki so predstavili stališča strank, udeležili dr. Vlasta Krmelj (SDS), Bojan Horvat (SD), mag. Zdravko Luketič (NSI), dr. Franc Trček (Levica), dr. Andrej Umek (SLS), mag., Gregor Ficko (Dobra država), Klemen Potisek (SMC).

V uvodu posveta je mag. Boris Sovič opozoril na izzive, ki jih prinašajo naraščajoče potrebe uporabnikov, povezanih s pričakovano kakovostjo življenja, gospodarsko rastjo in načrtovanim prehodom v nizkoogljično družbo. Zaradi večjega števila toplotnih črpalk in predvidene širše uporabe električnih vozil bi se lahko obremenitve v omrežju povečale tudi za 1.350 MW ali za 68 % do leta 2030 oz. 2.750 MW do leta 2040. To zahteva dodatna vlaganja v ojačitev distribucijskega omrežja, na katerega bodo vsa električna vozila, toplotne črpalke in male hidroelektrarne priključene.

Opozoril je tudi na vedno pogostejše izredne vremenske razmere. V letu 2017 je bilo na primer v SV Sloveniji že kar 27 dni z izrednimi vremenskimi razmerami, število strel v koridorju daljnovodov pa se je v Sloveniji v zadnjih treh letih potrojilo. Vremenske ujme velikih razsežnosti kot sta žledolom leta 2014 in vetrolom leta 2017, kažejo na nujnost povečanja robustnosti omrežja.

Da bi uporabnikom omogočili uporabo naprednih energetskih storitev, poteka tudi intenzivna digitalizacija omrežja in merilna mesta vseh slovenskih uporabnikov električne energije bodo do leta 2025 vključena v daljinski sistem merjenja.

Za naraščajoče potrebe uporabnikov bo potrebno zagotoviti dovolj proizvodnih virov. Število malih elektrarn ponovno narašča, v Sloveniji jih je že skoraj 5.000. Priključevanje teh v električno omrežje, ki zahteva potrebne ojačitve omrežja, pa povzroča dodatne stroške, ki jih stroka ocenjuje na 1/6 potrebnih investicijskih vlaganj. Kljub velikim stroškom vključevanja v omrežje in velikemu znesku podpor za male elektrarne, ki jih plačujejo slovenski uporabniki, je delež teh elektrarn v celotni proizvodnji električne energije v Sloveniji še relativno majhen.

Enega večjih izzivov slovenske energetike predstavlja dejstvo, da bo v naslednjih desetletjih potrebno zagotoviti dodatne proizvodne zmogljivosti za pokrivanje naraščajočih potreb prebivalstva in gospodarstva po moči in energiji, po drugi strani pa nadomestiti še nekatere zelo velike obstoječe termoenergetske objekte. To veliko vrzel bo potrebno pokriti s trajnostno naravnanimi ter za prebivalstvo in gospodarstvo tudi cenovno sprejemljivimi viri, s čemer bi preprečili energetsko revščino in nekonkurenčno gospodarstvo.

Na posvetu so bili izpostavljeni štirje širši vsebinski sklopi, ki so ključni za razvoj in oskrbo prebivalstva in gospodarstva Slovenije z električno energijo v prihodnje, in sicer (1) pomen trajnostnega razvoja in vloga elektroenergetike v le-tem, (2) pogled na Energetski koncept Slovenije in viri čez četrt stoletja, (3) kakšen bo odjemalec električne energije v prihodnosti - njegova pričakovanja in potrebe, (4) kakšna bo energetika prihodnosti – razvoj in robustnost omrežij ter sprejemljivost virov, ki bi nadomestili sedanje večje proizvodne objekte.

Predstavniki strank, ki so se udeležile posveta, so skozi vsebinske sklope predstavili stališča strank na področju elektroenergetike oziroma oskrbe prebivalstva in gospodarstva z električno energijo ter ukrepe, pomembne za elektroenergetiko, ki jih nameravajo predlagati po volitvah.

V prvem sklopu so prisotni večinoma poudarjali, da mora tudi razvoj v Sloveniji upoštevati trajnostna načela, pri tem pa bo imela posebej pomembno vlogo elektroenergetika. Elektrika bo nadomestila pomemben del fosilnih virov v končni rabi. Električna vozila bodo v veliki meri nadomestila vozila z motorjem z notranjim izgorevanjem, toplotne črpalke pa peči na fosilna goriva. Oskrba bo temeljila na kombinaciji večjih proizvodnih enot in množici lokalnih spremenljivih virov. Obratovanje distribucijskega sistema bo še bolj kompleksno.

V drugem sklopu se je večina prisotnih strinjala, da je nujno, da se čim prej sprejme strokovno pripravljen in v največji možni meri s ključnimi deležniki usklajen Energetski koncept Slovenije. V prihodnosti je nujno bolj upoštevati tudi regionalne vidike. Zanesljivo, sprejemljivo, konkurenčno in trajnostno oskrbo z električno energijo bo omogočala primerna kombinacija manjših, večjih in velikih proizvodnih enot ter robustnih, naprednih in močnih omrežij. Zaradi vpliva in pomena energetike, bo potrebno uskladiti politike več resorjev, predvsem infrastrukturnega, finančnega, prometnega, resorja za okolje in prostor ter resorja za socialno politiko.

V tretjem sklopu so skoraj vsi predstavniki strank podprli nujnost zagotavljanja infrastrukture, ki bo uporabnikom omogočala aktivno prilagajanje odjema, proizvodnje in hranjenja energije. Potrebe slovenskih uporabnikov so povezane tudi z nekaterimi nacionalnimi specifikami kot je večja razpršenost poselitve, ki zahteva več, predvsem distribucijskih omrežij in s tem večja vlaganja vanje. Poudarjen je bil pomen tarifnih politik, ki bodo skupaj s tehnologijo pametnih omrežij spodbujale k uporabi naprednih in trajnostnih storitev. Pomembna je učinkovita raba energije.

Četrti sklop je prinesel mnenje večine, da je za energetsko prihodnost, ki bo upoštevala aktivnega uporabnika in napredne storitve, treba zagotoviti robustno, močno in napredno elektroenergetsko omrežje ter trajnostne in cenovno sprejemljive vire energije. Tudi v prihodnosti je potrebno zagotavljati tako razpršene vire kot večje proizvodne enote, pri čemer je potrebno upoštevati največjo energetsko in naložbeno učinkovitost, cenovno sprejemljivost in trajnostno naravnanost teh virov in vplive na okolje.

Slovenska energetika je danes po oceni Svetovnega energetskega sveta (WEC) rangirana kot deseta najboljša na svetu. Od strokovnosti pripravljavcev odločitev in od modrosti odločevalcev je odvisno, da bo tako tudi v prihodnje.